Hebrews 3

Kristus – večji od Mojzesa

1Moji dragi bratje, ki vas je tudi Bog poklical! Glejte zato na Jezusa, ki je poslanec in veliki duhovnik; saj smo ga kot takega tudi priznali. 2Tudi on je bil zvest svojemu Očetu, ki ga je postavil za velikega duhovnika, prav tako kot tudi Mojzes, ki je zvesto služil v Božjem domu. 3In vendar je Kristus vreden mnogo večje časti od Mojzesa, tako kot graditelj uživa mnogo večjo čast od zgradbe, ki jo je zgradil. 4Vsako zgradbo je nekdo zgradil. Samo Bog pa je tisti, ki je vse ustvaril. 5Mojzes je bil zvest služabnik v Božjem domu. Njegovo delo naj bi govorilo o tem, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti. 6Kristus pa je zvest Božji služabnik v hiši, ki je njegova. Ta hiša smo mi, če bomo do konca ostali hrabri in bomo ohranili upanje, s katerim se ponašamo.

Božje obljube njegovemu ljudstvu

7Zato nas Sveti Duh spodbuja:

“Danes, če zaslišite njegov glas,
8ne bodite nedovzetni,
kot ste bili takrat,
ko ste se uprli Bogu
ob dnevu preizkušnje v puščavi,
9ko so me vaši očetje izzivali in preizkušali,
čeprav so štirideset let gledali,
kako sem skrbel zanje.
10Zato sem se jezil na tisto ljudstvo in dejal:
‘Njihova srca se vedno odvračajo od mene
in mojih poti niso spoznali.’
11V svoji jezi sem prisegel:
‘Ne bodo prišli v kraj počitka.’ ”
Psalm 95,7-11.

12Zato pazite, dragi bratje, da ne bi imeli v srcu greha in nevere, ki bi vas mogla odvrniti od živega Boga. 13Vedno znova se opominjajte in hrabrite, dokler še traja ta “danes”, da ne bi postali nedovzetni in nesprejemljivi za njegov glas in da vas greh ne bi prevaral. 14Kajti le tako, če obdržimo do konca upanje, ki smo ga imeli na začetku, bomo s Kristusom delili vse, kar je njegovo.
V izvirniku: Kajti postali smo sodeležniki Kristusa, če le začetek upanja trdno ohranimo do konca.
15Kakor smo pravkar rekli:

“Danes, če zaslišite njegov glas,
ne bodite nedovzetni
kot ste bili takrat,
ko ste se uprli Bogu.”
16Kdo pa so bili ti, ki so slišali Božje besede, pa so se uprli? Ali niso bili to tisti ljudje, ki jih je Mojzes vodil iz Egipta? 17Kdo pa je štirideset let dražil Boga, da se je moral jeziti? Ali niso bili prav ti uporneži, ki so grešili in so zato pomrli v puščavi? 18Na koga je vendar mislil Bog, ko je prisegel, da ne bodo prišli v kraj počitka, če ne prav na te ljudi, ki so mu bili neposlušni? 19Vidimo torej, da niso mogli priti do tega zato, ker niso verovali.

Copyright information for SlvZNZ